Andrej Cimperšek - diploma

<%@page contentType="text/html" pageEncoding="UTF-8"%>

<h2>LIDAR</h2>

<p>Lidar je naprava podobna radarju. Namesto radijskih valov uporablja svetlobo. Uporabimo ga lahko za zaznavanje delcev v zraku, pretežno različnih onesnaževalcev ali za merjenje vremenskih pojavov. Lidar skupaj s podpornimi elementi tvori lidarski sistem, ki se bo pretežno uporabljal v Luki Koper, d.d. Obstaja namreč želja, da se tam kvantitativno ovrednoti stopnjo onesnaževanja.</p>

<br/>

<strong>Cilji:</strong>

<ul>

    <li>Zasnovati, programirati in izdelati vgradni modul za premikanje lidarja v dano prostorsko orientacijo. Poleg neposredne interakcije modula z uporabnikom prek vgrajene tipkovnice, naj obvezno obstajala moznost krmiljenja iz osebnega racunalnika.</li>

    <li>Razviti programsko opremo za interaktivni nadzor lidarskega sistema, za zajemanje, prikaz in shranjevanje podatkov (ter nadaljno analizo). Programska oprema naj vkljucuje podporo web-kameri, ki smo jo pritrdili na lidar ter algoritme za računalniški vid, ki bi pripomogli k avtomatizaciji postopka merjenja.</li>

</ul>

<br/>

<strong>Metode:</strong><br/>

<p>Uporaba standardnega zrcalnega teleskopa in polprevodniške fotodiode, ki skupaj sestavljata detektor. Prilagoditev komercialnega večnamenskega Nd:YAG sunkovnega laserja, da postane očem varen in uporaben kot izvor svetlobnih sunkov. Uporaba Microchip Inc. PIC mikrokrmilnika, programiranega v C. Izdelava modula za gibanje lidarja s pomočjo dveh, v podstavek teleskopa vgrajenih koračnih motorjev. Vgradnja Hitachi kompatibilnega prikazovalnika in enostavne tipkovnice v modul za gibanje lidarja. Za komunikacijske namene uporabljamo RS-232 protokol. Kalibracijske algoritme in algoritme za računalniški vid uporabljamo za natančno pozicioniranje.</p>

<p>Uporabljajo se algoritmi: Harrisov detektor, opisniki lokalnih značilnih točk, iskanje korespondenc med slikami, Gaussovo filtriranje, izračun gradientov slik, indeksna tabela in algoritem RANSAC.</p>

<p>Razvoj temelji na modernemu razvojnemu okolju C#, ki ga uporabimo za razvoj uporabniku prijaznega in interaktivnega gračnega vmesnika. Za shranjevanje podatkov uporabimo bazo podatkov in za njihov prikaz nekaj na novo izdelanih gračnih kontrol.</p>

<br/>

<strong>Rezultati:</strong><br/>

<p>Delujoč mobilni lidarski sistem z interaktivno računalniško podporo.</p>